Ñeẽpehẽtai ñemohenda
Ñane avañeẽme niko oĩ heta ha opaichagua ñeẽpehẽtai. Oĩ jaipurukuaáva tero, teroja ha ñeẽteja ndive ha hetaiteve oĩ jaipurukuaáva ñeẽtéva ndive.
Ñeẽpehẽtaikuéra apytépe oĩ:
Papapy ha avaiteguigua (número y persona),
ysaja (forma),
ñeẽapoha (voz),
ñeẽteko (modo),
ára (tiempo),
kokatu (grado) ha
meña (género)
Umi ñeẽpehẽtai mboyvegua, ñeepehẽtai upeigua ha umi ñeẽriregua iñeẽpehẽteĩva ojoajuvaerã iñeẽrapóre (raíz), ha oiko chuguikuéra peteĩ ñeẽ año jehaípe.
2. Ñeẽpehẽtai ha ñeẽriregua purukuaa
2.1. Ñeẽpehẽtai mboyvegua (partículas prefijas) hae umi oñemohendáva ñeẽrapo (raíz) mboyve.
Techapyrã:
Aguata (a = papapy ha avaite ñeẽpehẽtai)
Ndaguatái (nd = ysaja ñeẽpehẽtai)
Namboguatái (mbo = ñeẽapoha ñeẽpehẽtai)
2.2. Ñeẽpehẽtai upeigua (partículas sufijas) hae umi oñemohendáva ñeẽrapo rire.
Techapyrã:
Namboguataséi (se = ñeẽteko ñeẽpehẽtai)
Namboguataséikuri (kuri = ára ñeẽpehẽtai)
Namboguataseiétekuri (ete = kokatu ñeẽpehẽtai)
Ryguasume (me = meña ñeẽpehẽtai)
2.3. Guarani ñeẽysajakuaápe (morfología) jajuhukuaa poapýichagua ñeẽ ha umíva apytépe oĩ ñeẽriregua. Kóva ai-pórõ hae neẽ, ndahaéi ñeẽpehẽtai.
Ñeẽriregua oñemohendajey. Oĩ iñeẽpehẽteĩva (monosilábicas) ha iñeẽpehẽetáva (polisilábicas).
Koã ñeẽriregua ojoajuarã ñeẽ ijykereguáre.
Pe (jaipurukuaáva ñeẽ jurugua ndive)
Me (jaipurukuaáva ñeẽ tĩgua ndive)
Gua
Gui
Re
Vo
Techapyrã:
Oho ógape kuehe
Arandu oreko apytuũme
Paraguáigua ndaijojahái
Ou Paraguarígui
Che aóre oî tuju