6.13. Ñe’ẽreko omba’emombe’úva añetehápe. Ohechaukase tembiapo ojejapo añeteha. Oiporu ñe’ẽky “niko”, “ningo” térã “ko” ipu’atã’ỹva.
Lea más: Modos concomitante, proximal y colectivo en guaraní
6.13. Modo narrativo verosímil. Quiere resaltar la veracidad de lo que se dice. Sus partículas átonas, pueden ser: «niko», «ningo» o «ko».
Tembiecharã - Ejemplos
- Ñe’ẽtéva jurugua - Verbo oral
Aikuaáko. Sé (en verdad).
Reikuaáko. Sabes (en verdad).
Oikuaáko. Sabe (en verdad)
Jaikuaáko. Sabemos (en verdad).
- Ñe’ẽtéva tĩgua - Verbo nasal
Añembo’éningo. Rezo (realmente).
Reñembo’éningo. Rezas (realmente).
Oñembo’éningo. Reza (realmente).
Ñañembo’éningo. Rezamos (realmente).

6.14. Ñe’ẽreko omombe’úva oikuaa porã’ỹva. Ohechauka oñemombe’uha mba’e ojekuaa porã’ỹva. Oiporu ñe’ẽky “ndaje” térã imombykyha “je” ipu’atã’ỹva.
6.14. Modo narrativo inverosímil. Indica que se está informando sobre algo que no se conoce con veracidad. Utiliza las partículas «ndaje» o su apócope «je» (átona).
Tembiecharã - Ejemplos
- Ñe’ẽtéva jurugua - Verbo oral
Ajúndaje. Vine (supuestamente).
Rejúndaje. Viniste (supuestamente).
Oúndaje. Vino (supuestamente).
Pejúndaje. Vinieron (supuestamente).
- Ñe’ẽtéva tĩgua - Verbo nasal
Amendándaje. Me casé (supuestamente).
Remendándaje. Te casaste (supuestamente).
Omendándaje. Se casó (supuestamente).
Pemendándaje. Se casaron (supuestamente).

6.15. Ñe’ẽreko mba’epota’asy. Ohechauka ojepota’asyha oiko pe oje’éva. Oiporu ñe’ẽky “nga’u” ipu’atã’ỹva.
6.15. Modo anhelativo. Expresa el anhelo de que se realice la acción. Utiliza la partícula átona «nga’u».
Tembiecharã - Ejemplos
- Ñe’ẽtéva jurugua - Verbo oral
Akueránga’u. Ojalá me cure.
Rekueránga’u. Ojalá te cures.
Okueránga’u. Ojalá se cure.
Jakueránga’u. Ojalá nos curemos.
- Ñe’ẽtéva tĩgua - Verbo nasal
Apu’ãnga’u. Ojalá me levante.
Repu’ãnga’u. Ojalá te levantes.
Opu’ãnga’u. Ojalá se levante.
Ñapu’ãnga’u. Ojalá nos levantemos.
Fuente: - Guarani Ñe’ẽ Rerekuapavẽ (GÑR). (2018). Academia de la Lengua Guaraní. (ALG). Guarani Ñe’ẽtekuaa. Asunción, Paraguay.
